Pihalni orkester ŠentjanžO nas
Zgodovina pihalnega orkestra
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">PIHALNI ORKESTER ŠENTJANŽ je najstarejši orkester v občini Dravograd. Začetki segajo v leto 1955. Že leto prej je Krajevna organizacija ZB Šentjanž pod vodstvom Franca Barta predlagala, da se ustanovi godba na pihala, hkrati se je namreč že gradil Dom borcev v Šentjanžu. Na ustanovni sestanek, ki je bil 16. januarja 1955 v prostorih stare šole, je prišlo 15 kandidatov. Še isti mesec so se pričele vaje s teorijo, kar je prevzel gospod Jože Stropnik iz Slovenj Gradca, sicer vojaški godbenik. Prvič je godba uradno igrala že junija istega leta, in sicer na otvoritvi Doma borcev, kjer so zaigrali 3 koračnice. Po odhodu Stropnika je vodenje pihalnega orkestra Šentjanž prevzel Jaka Golob z Raven na Koroškem. Gospod Golob, sposoben in priznani godbenik, je godbo vodil kar 20 let, vse od leta 1959 pa do leta 1979. Od začetnih 15 članov so v godbi vztrajali vse do svoje smrti: Milan Grilc, Viktor Vrhovnik in Jože Vravnik, častitljivih 50 let neprekinjenega igranja v godbi pa pripada Simonu Hartmanu, Viktorju Ošlovniku in Francu Vravniku. Članstvo v pihalnem orkestru se je seveda iz leta v leto povečevalo - od prvotnih članov iz Šempetra in Selovca, se je pridružilo več godbenikov tudi iz drugih krajev – Pameč, Libelič, Dravograda, Podklanca, Dobrij itd. Orkester, zrasel iz kmetov in delavcev – glasbenih samoukov- se je širil in pomlajeval s šolanimi godbeniki, ki so ob strokovnem vodstvu dvigovali kvaliteto godbe. </span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/22/publishwall_1461321076_4422206.jpg" border="0" alt="
" /></span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"> 1978. leta je postala godba samostojna, registrirana kulturna organizacija z organi upravljanja, materialna sredstva pa so iskali tudi preko delovnih organizacij, kjer sta se končno izluščila dva glavna partnerja sodelovanja- KOGRAD IGEM in Tovarna ivernih plošč iz Otiškega Vrha - to pa vodilo tudi do uradnega preimenovanja iz Godbe na pihala ZB Šentjanž v Pihalni orkester Šentjanž KOGRAD IGEM LESNA TIP. </span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"> 1980. leta je dirigentsko palico pihalnega orkestra prevzel gospod Adi Smolar z Mute - in tako se je pričalo drugo, zelo uspešno dvajsetletno vodstvo, ki je godbo zaznamovalo s številnimi spremembami. </span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"> 1986. leta je dobil pihalni orkester lastno glasbeno dvorano v Domu ZB Šentjanž, število članov se je povečalo nad 40, in brez godbe si ni bilo mogoče predstavljati nobenega krajevnega ali občinskega praznika, prvomajskih praznovanj, obletnic, jubilejev, pogrebov, ... </span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"> Aktivnosti, uspehi in tudi odmevnost so se širili, orkester je navezoval stike z drugimi godbami. Leta 1998 je bilo podpisano prijateljsko sodelovanje z Gasilsko godbo iz Loč pri Dobovi v občini Brežice, že mnogo prej, 1988. leta, pa je godba sodelovala z godbo Schlosskapelle Neuhaus iz Avstrije, in tradicionalno sodelovanje z obema uspešno traja z izmenjavo obiskov in drugimi oblikami sodelovanja. </span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/22/publishwall_1461321110_4850892.jpg" border="0" alt="
" /></span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"> Decembra leta 2000, po smrti gospoda Smolarja, je dirigentsko palico pihalnega orkestra Šentjanž prevzel profesor Alojz Lipovnik z Raven na Koroškem. Število glasbenikov se je povečalo, prav tako konstanten kvaliteten dvig godbe, kar potrjujejo tudi uspehi na tekmovanjih. Med vidnejšimi naj izpostavimo 5-krat osvojeno zlato plaketo na tekmovanjih v Ormožu od leta 2002 do 2008, pa zelo dobra ocena v korakanju na Muti leta 2005, maja 2007, na državnem tekmovanju slovenskih pihalnih godb v Žalcu, pa dosežena zlata plaketa s posebno pohvalo. Prav tako smo junija 2008 prejeli leta pokal na Slovaškem in maja 2011 (Vrhnika- Slovenija) zlato plaketo v tretji težavnosti stopnji. Leta 2007 je bilo pomembno še za eno veliko pridobitev: otvorili smo lastni glasbeni dom, ki smo ga gradili od leta 2004, in na ta dan smo še posebej ponosni, saj je v celoti zrasel z našim delom, s sodelovanjem vseh godbenikov, seveda tudi ob pomoči sponzorjev in občine Dravograd. </span></p>
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"> Danes šteje pihalni orkester 66 članov. Novi časi zahtevajo nove pristope, kvalitetni dvig pa je možen le z ugodno materialno osnovo, ustreznimi prostori in glasbeno izobraženim kadrom. Prizadevanje za slednje uresničujemo tudi v okviru internega izobraževanja, kar omogoča tudi nov Glasbeni dom Pihalnega orkestra Šentjanž. </span></p>
Galerija(2 sliki)
Dravograd