Zgodovina

<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Pred več kot devetdesetimi leti je bilo življenje v Ločah in okolici precej drugačno od dana&scaron;njega. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom, pa &scaron;e to le za preživetje. Mladi ločki fantje, ki so gojili ljubezen do glasbe, zlasti do zvokov trobil in pihal, so imeli željo po ustanovitvi &raquo;pleh muzike.&laquo; Z igranjem niso prenehali niti v času druge svetovne vojne, ko so bili člani v izgnanstvu. Po vrnitvi iz 1. svetovne vojne so bili odločeni, da svoje želje uresničijo. Z nabiranjem premoga v Savi so si zaslužili denar za nakup starih in&scaron;trumentov iz sosednje Hrva&scaron;ke.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Domov so jih prinesli 2. februarja leta 1920 in že med potjo posku&scaron;ali iz njih izvabiti prve zvoke. Ta poizkus ni bil strokovno podkovan, zato se je klavrno končal. Kljub temu se ta dan &scaron;teje za prvi koncert ločke &raquo;pleh muzike&laquo;. Kapelnik Grofl iz Rozge (Hrva&scaron;ka) je bil prvi učitelj mladih fantov. Ob njem so občasno najemali &scaron;e kapelnika voja&scaron;ke godbe iz Zagreba, predvsem za poučevanje novih članov.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Po letu dni vztrajnega učenja so začeli samostojno nastopati. Leta 1925 je godba &scaron;tela 14 članov, leta 1930 pa je igralo že 25 godbenikov. Poleg veselic, cerkvenih procesij in ohceti so se udeležili tudi gasilskih kongresov (leta 1930 in 1939) v Ljubljani, Mariboru in Celju. V času nemega filma so igrali celo v letnem kinu Tu&scaron;kovec v Zagrebu. Leta 1941 je okupator izgnal v nem&scaron;ka tabori&scaron;ča tudi na&scaron;e godbenike. Ti so v izgnanstvo vzeli &scaron;e in&scaron;trumente in v oddaljenih krajih je bilo sli&scaron;ati zvoke slovenskih pesmi. S tem so sku&scaron;ali omiliti zlo usodo in navdu&scaron;evati Slovence s pesmijo, ki bi jim dajala pogum za nadaljnje življenje in misel na vrnitev v ljubljeno domovino. Po končani vojni je godba spet oživela in začela sprejemati mlade moči. Vse do leta 1976 je za razvoj godbe skrbel domači kapelnik Alojz Bogovič. Nasledil ga je poklicni glasbenik Stjepan Obrubič. Dolgoletni prijatelj lo&scaron;kih godbenikov je imel reden pouk za mlade začetnike, pod njegovo taktirko pa je godba začela igrati tudi zahtevnej&scaron;a koncertna dela in s tem pridobila na kvaliteti. K bolj&scaron;im pogojem igranja pa so pripomogli tudi novi in&scaron;trumenti, na katere so godbeniki prvič zaigrali ob prvem prazniku Krajevne skupnosti Dobova - 4. julija 1981. Na svečanem koncertu je sodelovalo devet pihalnih orkestrov iz Avstrije, Italije, Hrva&scaron;ke in Slovenije. Obletnico pa je spremljala tudi TV Slovenija. Tudi dirigent Bratislav Roguljič - Buco je iz&scaron;olal nekaj novih godbenikov. V času njegovega delovanja so pridobili ogromno notnega materiala, velike zasluge pa ima tudi v skladateljskem delu, saj je za godbo priredil koračnico z naslovom Dobovska koračnica, katere podlaga je krajevna himna. Leta 1989 je godba pod vodstvom prizadevnega dirigenta Jožeta Rusa doživela velik razcvet. Poleg dirigenta pa so za bolj&scaron;e vadbene pogoje poskrbeli tudi va&scaron;čani Loč. Leta 1995 je bil namreč zgrajen nov, večji in udobnej&scaron;i prostor za vaje. Leta 1997 pa se je godba udeležila tekmovanja v III. težavnostni skupini in dosegla srebrno plaketo.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Od leta 1997 godbo uspe&scaron;no vodi perspektiven dirigent profesor Daniel Iv&scaron;a. S svojo strokovnostjo in glasbenim elanom navdu&scaron;uje prijatelje godbenike z vedno bolj&scaron;o kvaliteto igranja. Ob 80. obletnici delovanja so godbeniki proslavili svoj visoki jubilej z izdajo svoje prve samostojne zgo&scaron;čenke.</span></p> <p></p>