Pihalni orkester Lesce O nas

Zgodovina

Zgodovina
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Po drugi svetovni vojni se je kulturna dejavnost razmahnila in le&scaron;čan Jaka Eržen, ki je bil poleg vseh ostalih funkcij tudi prvi povojni predsednik Svobode, je dal idejo za ustanovitev godbe na pihala. K sodelovanju je povabil poklicnega glasbenika Branka Lacka in leta 1954 so se začele priprave za ustanovitev godbe, 16. februarja 1955 pa je bil prvi občni zbor godbe na pihala Lesce in ta datum se &scaron;teje kot rojstni dan na&scaron;ega pihalnega orkestra.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Po manj&scaron;i krizi, je bil novembra 1968 je izvoljen nov Izvr&scaron;ni odbor. Predsednik je postal Jože Avsenik. Organiziral je razne izlete, ki se jih godbeniki &scaron;e danes radi udeležujejo.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V letu 1971 so zaživeli odnosi z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica. Pod okriljem Verige je godba dobila priložnost, da naveže stike s pihalnimi orkestri železarskih sredi&scaron;č Ravne, &Scaron;tore in Jesenice.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Med godbeniki je precej planincev, zato od leta 1983 redno organizirajo tradicionalni pohod do Roblekovega doma na Begunj&scaron;čici, kjer zaigrajo.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V tem obdobju so se pobratili s pihalnim orkestrom Na&scaron;a sloga iz Babičev pri Umagu.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Na občnem zboru oktobra 1993 je bil izvoljen nov predsednik pihalnega orkestra Toni Kirin.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Praznovanje 40. obletnice so počastili s slavnostnima koncertoma 6. maja v Lescah ter 7. maja v Radovljici. Posebnost koncerta je bila prva izvedena koračnica, ki so jo brez dirigenta zaigrali z enakim &scaron;tevilom godbenikov (22), kot jih je bilo na prvem nastopu pred 40 leti. Na Božično-novoletnem koncertu so razvili prvi prapor pihalnega orkestra. Na eni strani prapora je novi znak orkestra, na drugi strani pa zastava z grbom Občine Radovljica.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Konec leta 1998 so na Božično-novoletnem koncertu v O&Scaron; Lesce, desetim godbenikom podelili visoka priznanja Svetovne glasbene zveze ( CISM ), ki združuje več kot 25.000 pihalnih orkestrov po vsem svetu. Pihalni orkester Lesce je v Zvezo pristopil leta 1990. Medalje CISM se podeljujejo le za več kot 35 letno igranje. Prejeli so jih Edi Cilen&scaron;ek, Viljem Felicijan, Janez Kosmač, Janez Legat, Niko Podgornik, Jože Pov&scaron;in, Vinko Rupar in Franci Slakonja. Najvi&scaron;ji priznanji - križ CISM za 50 letno delovanje - sta prejela Jože Avsenik in Miro Skube.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V letu 1998 je bil za novega predsednika orkestra izvoljen Ferdo Kikelj. 9. in 16. junija pa sta bila v Lescah in Radovljici slavnostna koncerta ob 45-letnici orkestra.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">22. novembra 2003 so nastopili na 50-letnici glasbe bratov Avsenik. V polni &scaron;portni dvorani na Bledu so zaigrali slavljencema, ki sta napisala tudi priredbe avtorskih del posebej za na&scaron; pihalni orkester. &nbsp;Leto je orkester zaključil s tremi Božično-novoletnimi koncerti, in sicer v Lescah, Radovljici in Kropi. Ob tej priložnosti so Janez Kosmač, Niko Podgornik in Franci Slakonja - člani orkestra od ustanovitve dalje, prejeli križ CISM.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Ob praznovanju 75-letnice Slavka Avsenika so izdali svojo prvo zgo&scaron;čenko in kaseto ter jo predstavili na slavnostni prireditvi v dvorani gosti&scaron;ča Avsenik.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V letu 2008 smo snemali dvd z naslovom Slovenski pozdravi, ki je iz&scaron;el novembra. Projekt je izpeljal Ferdo Kikelj, posnel pa Jože Hausman. Na dvd-ju je dvanajst skladb Slavka in Vilka Avsenika, ki jih je za na&scaron; orkester priredil Slavko Avsenik ml.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V letu 2009 je predsednik orkestra postal Jože Jan&scaron;a.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">2010 so pripravili jubilejni koncert ob 55-letnici delovanja le&scaron;kega orkestra. Novembra so predstavniki orkestra obiskali Slavka Avsenika in mu vo&scaron;čili za 81. rojstni dan ter mu poklonili drugo zgo&scaron;čenko orkestra z naslovom - &Scaron;e na mnoga leta.</span></p> <p></p> <p><strong><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Prvi nastopi</span></strong></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Prvi javni nastop orkestra je bil 29. novembra 1955 v osnovni &scaron;oli v Lescah na proslavi Dneva republike.</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"></span></li> </ul> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Naslednje leto, leta 1956 so izvedli prvo prvomajsko budnico.</span></li> </ul> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">14. januarja 1959 so se udeležili glasbene revije pihalnih ansamblov na Jesenicah. Tedaj so dobili svoje prvo pisno priznanje.</span></li> </ul> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">31. maja 1959 so imeli na &Scaron;obcu prvi promenadni koncert v čast novemu Turističnemu dru&scaron;tvu Lesce.</span></li> </ul> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">19. avgusta 1959 so na križi&scaron;ču Jesenice &ndash; Bled s koračnicami pozdravili Tita in Heileja Selassija.</span></li> </ul> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">1971 so se udeležili prvega gostovanja izven Slovenije, in sicer v Varaždin, kjer je bil 3. Mednarodni festival pihalnih orkestrov.</span></li> </ul> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">1975 pa so se prvič na prvomajsko budnico pripeljali s tovornjakom. Naokoli jih je vozil Franci Ažman.</span></li> </ul> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"></span></p> <p><strong><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Dirigenti</span></strong></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Prvi dirigent le&scaron;kega pihalnega orkestra je bil Branko Lacko . Rodil se je 20. novembra 1926 v Zagrebu. Izhajal je iz glasbene družine, njegov oče 30 let deloval v voja&scaron;ki godbi. Do leta 1953 se je udejstvoval v voja&scaron;ki godbi, kjer je uspe&scaron;no opravil tudi izpit za dirigenta. Potem je pri&scaron;el v Radovljico in začel sodelovati v le&scaron;ki Svobodi, februarja 1955 pa je bil na občnem zboru tudi uradno potrjen kot dirigent godbe na pihala. V začetnem obdobju je Branko Lacko poučeval vse instrumente, aranžiral skladbe ter popravljal instrumente. Orkester je vodil skozi vse vzpone in padce do leta 1990, kar neverjetnih 35 let.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V jeseni leta 1990 je po več kot 35-letih z delom prenehal prvi dirigent in mentor Branko Lacko. V novembru ga je nasledil nov dirigent Janez Kirin. Najprej je v orkestru igral bariton saksofon in klarinet. Bil je vsestranski glasbenik in pravi prijatelj. Orkestru je posvetil več kot dvajset let svojega mnogo prekratkega življenja, ki ga je leta 2000 izgubil v prometni nesreči. V orkester je začel uvajati mnoge programske novosti. Z njim je orkester naredil velik kvalitetni preskok in začel uresničevati nove glasbene ambicije.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Leta 1993 je taktirko prevzel Du&scaron;an Mlakar iz Žirov.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Na Božično-novoletnem koncertu se je leta 1998 po petih uspe&scaron;nih sezonah od orkestra poslovil dirigent Du&scaron;an Mlakar in dirigentsko palico predal Andreji &Scaron;olar. Glasbeno pot je začela v Glasbeni &scaron;oli Radovljica in nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni &scaron;oli v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Brabants Conservatoriumu v Tilburgu na Nizozemskem pri prof. Janu Cobru. Kasneje je obiskovala &scaron;tudij dirigiranja za simfonični orkester na Akademiji za glasbo pri prof. Marku Letonji. Sedaj je zaposlena v Orkestru Slovenske vojske kot dirigentka.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Zaradi obveznosti dirigentke Andreje &Scaron;olar je bil v poletju objavljen razpis za novega dirigenta. Aljo&scaron;a Deferri je po odločitvi članov orkestra septembra 2002 prevzel mesto dirigenta. Doma je iz Nove Gorice. Tam je obiskoval nižjo glasbeno &scaron;olo, in sicer oddelek za klarinet pri prof. Stojanu Ristovskem. &Scaron;tudij klarineta je nadaljeval na srednji glasbeni &scaron;oli v Ljubljani pri prof. Marku Ledniku in ga zaključil na Akademiji za glasbo pri prof. Slavku Goričarju. Leta 1990 se je zaposlil v orkestru Slovenske policije, leta 1996 pa je postal koncertni mojster v orkestru Slovenske vojske. Velikokrat nastopi tudi kot solist s svojim klarinetom. Kot izredni profesor sodeluje s srednjo glasbeno &scaron;olo v Kranju in Ljubljani. Je član in soustanovitelj Slovenskega kvarteta klarinetov, s katerim je posnel tudi tri zgo&scaron;čenke.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V novembru 2006 je dirigentska palica ponovno menjala lastnika. Prevzel jo je Bo&scaron;tjan Dimnik . Pot Bo&scaron;tjana Dimnika, rojenega 9. avgusta 1977, se je oblikovala v Glasbeni &scaron;oli Moste &ndash; Polje v Ljubljani (prof. Venčeslav Lenarčič), Srednji glasbeni &scaron;oli v Ljubljani (prof. Igor Karlin) in Akademiji za glasbo v Ljubljani (prof. Alojz Zupan). V času &scaron;tudija se je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih v tujini - Julianu Farrelu (Anglija) in Pierru A. Tallarju (&Scaron;vica). Kot klarinetist je sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije, M&uuml;nchen Jungen Philharmonie, komornim orkestrom Academia Ars Musicae in Orkestrom slovenske vojske. Kot solist in komorni glasbenik je na tekmovanjih prejel več prvih nagrad in ob koncu &scaron;tudija tudi Pre&scaron;ernovo nagrado za izjemne glasbene dosežke, med katerimi je najbolj odmeven solistični nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. Za dirigiranje se je navdu&scaron;il že v času &scaron;tudija na Akademiji za glasbo in obiskoval pouk dirigiranja pri prof. Lovru Arniču. Zaključil je podiplomsko stopnjo &scaron;ole dirigiranja pri svetovno znanem in uveljavljenem nizozemskem dirigentu Janu Cobru.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Leta 2007 je novi dirigent postal Marko Možina. Po sedmih letih dirigiranja je v septembru 2014 podal odstopno izjavo.</span></li> </ul> <p></p> <ul> <li><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">&nbsp;Na razpis za novega dirigenta se je prijavilo sedem kandidatov, izvr&scaron;ni odbor je glede na razpisne pogoje kot najustreznej&scaron;ega izbral akademskega glasbenika trobentarja Ga&scaron;perja Breznika. Svojo funkcijo je nastopil v oktobru 2014. &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; </span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Rojen je 12.6.1985 v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Izhaja iz glasbene družine, saj je že njegov ded prepeval in igral v ansamblu &Scaron;tirje kovači. Najprej je dokončal Glasbeno &scaron;olo v Slovenj Gradcu, nadaljeval na Srednji glasbeni &scaron;oli v Mariboru, nato pa je vpisal &scaron;tudij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri rednem prof. Antonu Grčarju. V letu 2009 je uspe&scaron;no diplomiral na pedago&scaron;ki in umetni&scaron;ki smeri. V obdobju &scaron;olanja se je udeleževal različnih poletnih &scaron;ol pri mednarodno priznanih profesorjih. Prejel je tudi več nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot v tujini. Nastopal je v različnih zasedbah, big bandih, Simfoničnem orkestru AG, v narodno zabavnem ansamblu &Scaron;estica, sedaj pa igra v big bandu The Moonlightning orchestra. Že med &scaron;tudijem je občasno poučeval, po diplomi je eno leto učil v Velenju in si tako nabiral prve delovne izku&scaron;nje. Ko je bil na Jesenicah razpis v Glasbeni &scaron;oli, se je prijavil, bil sprejet in tako je od leta 2011 učitelj trobil, vodi tudi &scaron;olski pihalni orkester. V &scaron;olskem letu 2013/14 se je udeležil seminarja za dirigiranje pri g. Miru Sajetu, kjer se je naučil voditi orkester ter samega dirigiranja. Glasba je pri njem na prvem mestu in tudi najraj&scaron;i jo ima, zato mu vzame največ časa. Dokončal je tudi prvi letnik Vi&scaron;je &scaron;ole za mehatroniko, ki ga zelo veseli. Poleg tega se ukvarja z različnimi &scaron;porti.</span></li> </ul> <p></p>

Galerija(1 slika)

Radovljica