Godba na pihala Ojstrica O nas

O nas

O nas
<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Godbe je leta 1860 ustanovilo pet glasbeno nadarjenih kmečkih fantov, živečih na prisojnih&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">legah Ojstrice, Gori&scaron;kega vrha in Kozjega vrha. Vodil jih je Koratov Blaž, za njim&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Under, ki je v času Kraljevine Jugoslaviji vodenje predal nečaku Titusu. Med drugo svetovno&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">vojno je bila godba vključena v veliki pihalni orkester v Dravogradu, ki sta ga vodila&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Sokolov in Metelko, po vojni pa zopet Titus. Leta 1976 je kapelnik postal Lorber, 30&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">let kasneje Borut Mori in za njim Julijan Burdzi. Zadnji dve leti jo vodi Andrej Gorenjak.&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Ime Kimper&scaron;ka pleh muzika se je godbe držalo vse do leta 1976, ko se je registrirala kot&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"><em>Kulturno dru&scaron;tvo godba na pihala Ojstrica</em>.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"></span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V zadnjih desetletjih se vanjo vključujejo mladi z glasbeno izobrazbo, izobražujejo pa&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">se lahko tudi v godbeni&scaron;ki &scaron;oli. &Scaron;tevilo godbenikov se je postopno povečevalo, danes&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">jih je 34, stari so od 14 do 75 let. Vodi jih Andrej Gorenjak, diplomant Akademije za&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">glasbo, ki je &scaron;tudiral trobento pri prof. Grčarju, glasbenik z bogato prakso, ki orkester&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">vzgaja v medsebojnem zaupanju in pripadnosti dru&scaron;tvu. Godba ima v svoji sestavi tudi&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">sekstet trobil, ki nastopa na krajevnih ter žalnih prireditvah.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"></span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Repertoar obsega od koračnic do klasike in rocka. Godba vsako leto poleg tradicionalne&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">prvomajske parade izvede dva do tri letne koncerte v domači občini in igra na&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">8 prireditvah ob krajevnih praznikih. Kakovost igranja meri na tekmovanjih, srečuje se</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">na prireditvah z drugimi godbami. Leta 2010 je svečano proslavila 150-letnico neprekinjenega&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">delovanja in ob tem organizirala razstavo starih pihalnih in&scaron;trumentov, parado&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">povabljenih godb iz Avstrije in Koro&scaron;ke ter slavnostni koncert, na katerem so bila najzaslužnej&scaron;im&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">godbenikom izročena priznanja ZSG in zahvale ter značke. Razvit je bil tudi&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">prapor godbe s trakovi donatorjev.&nbsp;</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;"></span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Godba je ponosna na svojo tradicijo, saj je najstarej&scaron;a med dvanajstimi na Koro&scaron;kem,&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">in med petimi najstarej&scaron;imi v državi.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Ferdinand Gnamu&scaron;</span></p> <p></p>

Galerija(1 slika)

Dravograd