O nas

<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Godbo so ustanovili leta 1934 Sonnenbergovi rudarji, ki so rabljena glasbila kupili v&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Litiji. Med rudarji je za godbo vladalo veliko zanimanje, saj se je za učenje glasbil&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">prijavilo več kot 80 interesentov. Seveda je prvotno navdu&scaron;enje kmalu uplahnilo in&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">vztrajalo je med 30 in 40 kandidatov. Prvi nastop so imeli za rudarski praznik, na dan&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Svete Barbare. Po &scaron;estih letih je uspe&scaron;no delo nasilno prekinila okupacija.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Leta 1948 so se zdesetkani libojski godbeniki pridružili rudarski godbi Zabukovica. Leta&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">1959 pa je na pobudo takratnih vodilnih v rudniku godba ponovno pričela z delom. Franc&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Kovač je z nekaj libojskimi fanti, ki so igrali pri zabukov&scaron;ki godbi, okrepil mlado, oživljeno&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">godbo. Sprva skromno igranje se je izbolj&scaron;evalo, godbeniki so veliko nastopali.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Že leta 1964 je libojska godba navezala stik z godbo Eggenberg v Grazu, s katero&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">godbeniki prijateljujejo &scaron;e danes. Iz sedemdesetih velja izpostaviti gostovanje pri&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Slovencih v Italiji ter odmevne koncerte v Kru&scaron;evcu in Bački Palanki. Bila je tudi med&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">prvimi podpisnicami ustanovne listine združenja slovenskih godb.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Leta 1980 je godbenike doletela prva huda preizku&scaron;nja, saj je v septembru nenadoma&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">preminil dirigent. A novi dirigent je iz&scaron;el iz njihovih vrst in godba je delala dalje.&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Le dobrega pol leta zatem je godba na tekmovanju na drugi težavnostni stopnji v&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Mariboru prejela priznanje in se odločila, da bo od sedaj naprej redno tekmovala.&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">In res, godbeniki so se ob vsakem tekmovanju povzpeli vi&scaron;e, vse do srebrne plakete&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">na prvi težavnostni stopnji. Zato, da godba tako uspe&scaron;no deluje, so najbolj zaslužni&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Zavod za kulturo, &scaron;port in turizem Žalec, upokojenci ter občasno različni sponzorji.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Do sedaj so orkestru dirigirali Franc Lesko&scaron;ek, Alojz Pečnik, Franc Zupanc, Franc Kovač,&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Anton Uplaznik, Janu&scaron; Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Zupančič, Albert Zaver&scaron;nik&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">in Andrej Žgank.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Vse od osemdesetih let dalje godba vsako leto v sodelovanju z eminentnimi gosti, kot&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">so Alenka Godec, Oto Pestner, Darja &Scaron;vajger, pripravi tudi novoletni koncert.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Jože Jančič</span></p> <p></p>