Promenadni koncert pred prvim majem in prvomajska budnica, 30.4. 2016 in 1.5. 2016

<h1><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">&nbsp;</span><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Vabimo vas na prihajajoča tradicionalna dogodka, ki bosta letos potekala že 117. leto zapored.</span></h1> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">O tem, kako, kje in kdaj so idrijski godbeniki prvič praznovali praznik dela in kak&scaron;no vlogo je igrala godba v prvomajskih praznovanjih na Idrijskem, si lahko preberete v zborniku Godbenega dru&scaron;tva rudarja Idrija, ki je bil izdan ob 350- letnici dru&scaron;tva. Poglejmo si le povzetek zapisov o rojstvu tradicije znotraj dru&scaron;tva&nbsp;(Petra Marinko Rus: Vloga idrijske godbe v prvomajskih praznovanjih na Idrijskem. 350 let Godbenega dru&scaron;tva rudarjev Idrija, Idrija, 2015, str. 68):</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">"Majhna skupina najnaprednej&scaron;ih idrijskih delavcev ter pe&scaron;čica godbenikov rudarske godbe je prvič javno in organizirano praznovala praznik dela na 1. maj 1899 pri kmetu Kobalu, na kmetiji v bregu nad mestom. Praznovanje časovno sovpada s prihodom Etbina Kristana v Idrijo, ki je bil slavnostni govorec v pivovarni (1). Na predvečer 1. maja je bilo v Idriji osvetljenih le malo hi&scaron;, izjema sta bili dana&scaron;nja Mokra&scaron;ka vas in Spodnja Idrija. Naslednje jutro&nbsp;ob 5. uri je bila &raquo;budnica, ki jo je opravila godba. To pa morate pravilno razumeti: godba kot celota ni mogla in niti ni smela igrati, zato se je javilo le kakih 8 do 10 godbenikov, ki so pripadali na&scaron;i organizaciji. Seveda jih je bilo lep&scaron;e gledati, kakor poslu&scaron;ati, saj niso imeli niti kapelnika in niti ne ubranih in&scaron;trumentov. Klarinetist je vzdignil svoj in&scaron;trument, ostali pa so pritisnili. Klarinetist je pri tem sicer zgubil nekaj taktov, pa nič hudega, ker je hitro ujel ostale in &scaron;lo je dalje po taktu. Korajžno in kljub posmehu so &scaron;li okoli Idrije ter se nadvse resno držali. Ob 9. uri je bil shod s slavnostnim govorom. Govornik je pri&scaron;el iz Ljubljane ali Trsta. Zborovanju je prisostvoval tudi okrajni glavar ali njegov poobla&scaron;čenec samo zato, da bi kdo ne bleknil kake besede preveč. Tega dne je vse potekalo v najlep&scaron;em redu in govornika ni bilo treba niti enkrat cukati za rokav. Ob 13. uri so se zopet zbrali pred dru&scaron;tvenim sedežem, godba pa je od&scaron;la naproti sodrugom iz Spodnje Idrije do Renkovca. Nato so slavnostno prinesli dru&scaron;tveno rdečo zastavo ter z njo na čelu odkorakali na mesto proslave navzgor h Kobalu. Proslava je trajala do 7. ure zvečer ter je obstojala iz jedače in pijače, ki smo jo dobili iz na&scaron;ega Konsumnega dru&scaron;tva, ter plesa, srečelova in podobnih zabav, ki so bile takrat v navadi&laquo; (2).</span></p> <div> <div><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">(1) Lipu&scaron;ček, Uro&scaron;: Etbin Kristan in Idrija.&nbsp;Idrijski razgledi&nbsp;(1967), leto 12, &scaron;t. 3/4, str. 72.</span></div> <div><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">(2) Logar, Srečko: Prvo praznovanje delavskega praznika v Idriji. Slovenski Jadran (29. 4. 1955), leto 4, &scaron;t. 18.</span></div> </div>