Godbena prioriteta je že od leta 1884 enaka – Glasba.

<p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Godbo Domžale je leta 1884 ustanovil takratni domžalski učitelj Franc PFEIFER. Na začetku svojega delovanja je godba delovala pod okriljem domačega gasilskega dru&scaron;tva, zato so bili godbeniki na svojem prvem nastopu istega leta, pri odprtju gostilne v Stobu, oblečeni kar v gasilske uniforme. Prva svetovna vojna je tudi med godbeniki razredčila vrste, saj je bilo veliko članov vpoklicanih. Med vojno je godba nastopala predvsem na pogrebih, po vojni pa je začela z rednimi vajami.</span></p> <p><span style="font-family: open_sans, 'Segoe UI', Roboto, 'Droid Sans', 'Helvetica Neue', Arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 25.2px;"><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/21/publishwall_resized_1461262334_7909337.jpg" border="0" alt=" " /></span></p> <h3 style="box-sizing: border-box; font-family: capriola-regular, 'Segoe UI', Roboto, 'Droid Sans', 'Helvetica Neue', Arial, sans-serif; font-weight: 500; line-height: 1.25; color: #b3b3b3; margin-top: 20px; margin-bottom: 10px; font-size: 1.9em; text-rendering: optimizeLegibility; text-align: center;">Glavni projekt godbe med obema vojnama je bila prav gotovo gradnja godbenega doma</h3> <p><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/21/publishwall_resized_1461262335_6429121.jpg" border="0" alt=" " /></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Glavni projekt godbe med obema vojnama je bila prav gotovo gradnja godbenega doma. Leta 1925 so stekle priprave za gradnjo, naslednje leto pa je bil vzidan vogelni kamen. Do leta 1888 so imeli godbeniki namreč vaje v beneficiatovem stolpu taborskega obzidja pri cerkvi na Goričici, do zgraditve svojega doma pa v stari &scaron;oli.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">4. avgusta 1929, je bil, takrat prvi godbeni dom na ozemlju takratne Jugoslavije, slovesno odprt in kronike pi&scaron;ejo, kako so bile Domžale tisti dan en sam veselični prostor.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Godbeni dom je zares zaživel, saj so v njegovi dvorani poleg godbenih koncertov prirejali tudi različne zabavne večere: pustne zabave, vinske trgatve, silvestrovanja in pa dramske igre. Danes je godbeni dom popolnoma prenovljen, a svojega kulturnega poslanstva ni izgubil. V njem ima &scaron;e vedno sedež godba z vsemi svojimi dejavnostmi, odvečen prostor pa je odstopila knjigarni Beseda, ki velikokrat (tudi s sodelovanjem godbe) priredi kulturne večere.</span></p> <h3 style="box-sizing: border-box; font-family: capriola-regular, 'Segoe UI', Roboto, 'Droid Sans', 'Helvetica Neue', Arial, sans-serif; font-weight: 500; line-height: 1.25; color: #b3b3b3; margin-top: 20px; margin-bottom: 10px; font-size: 1.9em; text-rendering: optimizeLegibility; text-align: center;">Po vojni se je na novo organizirala in kmalu sestavila pod svojim okriljem mladinsko godbo</h3> <p><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/21/publishwall_resized_1461262335_6318101.jpg" border="0" alt=" " /></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Med drugo svetovno vojno godba s svojim delovanjem ni prenehala. Po vojni se je na novo organizirala in kmalu sestavila pod svojim okriljem mladinsko godbo, saj glasbene &scaron;ole v Domžalah &scaron;e ni bilo. Z dirigentom Tonetom Juvanom, godbo je prevzel 1974, se je godba začela udeleževati tudi tekmovanj pihalnih orkestrov. Leta 1984 je godba praznovala že stoto obletnico. Tudi z naslednjim dirigentom, Frančkom Kuharičem, je godba kvalitetno napredovala, 13-letno sodelovanje z njim pa kronala z zlatim priznanjem na tekmovanju v zabavnem programu v Ormožu (2000).</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Leta 2001 se je pod dirigentom Gregorjem Vidmarjem godba začela udeleževati tekmovanj Zveze slovenskih godb (ZSG) in iz 3. težavnostni stopnje na vsakem tekmovanju napredovala vse do 1. težavnostne stopnje ZSG. Uspe&scaron;ne uvrstitve na uradnih tekmovanjih ZSG smo &scaron;e naprej dopolnjevali na tekmovanju v zabavnem programu za Pokal mesta Ormož, saj smo leta 2001 in 2002 dosegli absolutno prvo mesto, leta 2003 pa zlato plaketo.</span></p> <h3 style="box-sizing: border-box; font-family: capriola-regular, 'Segoe UI', Roboto, 'Droid Sans', 'Helvetica Neue', Arial, sans-serif; font-weight: 500; line-height: 1.25; color: #b3b3b3; margin-top: 20px; margin-bottom: 10px; font-size: 1.9em; text-rendering: optimizeLegibility; text-align: center;">Osvojitvijo zlate plakete in posebne nagrade za najbolj&scaron;o izvedbo obvezne skladbe</h3> <p><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/21/publishwall_resized_1461262336_3609261.jpg" border="0" alt=" " /></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Na dirigentskem mestu je od jeseni 2006 domačin&nbsp;<strong>Damjan Tomažin</strong>, ki je zaposlen kot solist-instrumentalist v Orkestru Slovenske vojske. Pod njegovim vodstvom godba redno izvaja samostojne koncerte in promenadne nastope, nadaljuje pa tudi trend uspe&scaron;nega sodelovanja na tekmovanjih ZSG, saj se je leta 2011 uvrstila v najvi&scaron;jo, koncertno skupino.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Lanska udeležba na majskem tekmovanju v najvi&scaron;ji, koncertni težavnostni skupini dokazuje kvalitetno rast v zadnjem obdobju, saj smo navdu&scaron;ili z osvojitvijo zlate plakete in posebne nagrade za najbolj&scaron;o izvedbo obvezne skladbe. Godba Domžale se je s tem rezultatom postavila ob bok najbolj&scaron;im slovenskim pihalnim orkestrom in dokazala, da poleg izjemne popularnosti (tretja najbolj popularna godba po izboru Nedeljskega dnevnika pred leti), sodi med pet najbolj&scaron;ih v Sloveniji.</span></p> <h3 style="box-sizing: border-box; font-family: capriola-regular, 'Segoe UI', Roboto, 'Droid Sans', 'Helvetica Neue', Arial, sans-serif; font-weight: 500; line-height: 1.25; color: #b3b3b3; margin-top: 20px; margin-bottom: 10px; font-size: 1.9em; text-rendering: optimizeLegibility; text-align: center;">V letu 2014 je Godba Domžale praznovala že 130-letnico</h3> <p><img src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2016/04/21/publishwall_resized_1461262337_1160011.jpg" border="0" alt=" " /></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">V letu 2014 je Godba Domžale praznovala že 130-letnico. Godbenice in godbeniki smo poleg &scaron;tevilnih nastopov v Slamnikarskem muzeju postavili razstavo v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, izdali jubilejni časopis, novo zgo&scaron;čenko z gosti (Vlado Kreslin, Eva Černe, Katrinas, Ajda Stina Turek, Zoran Potočan &hellip;) in delno prenovili uniforme. Izvedli smo tudi tridnevni slavnostni program: akademijo, koncert v polnem Letnem gledali&scaron;ču Studenec in povorko po domžalskih ulicah s prijateljskimi godbami, mažoretnimi skupinami in drugimi dru&scaron;tvi.</span></p> <p><span style="font-size: 16px; line-height: 22px;">Veliko energije posvečamo vajam korakanja, na ta način je postala Godba Domžale ve&scaron;ča show programa in privlačna za različne mažoretne skupine in tovrstne festivale. Avgusta smo se tako vrnili z velikega festivala bikoborb, glasbe in vsesplo&scaron;ne zabave, iz mesta Dax v Franciji. Tam smo med svetovnimi glasbenimi zasedbami predstavljali Slovenijo in s show programom nastopili v pravi bikoborski areni.</span></p>